Razpisi | Informacije

Javna naročila so obseg naročil blaga, gradenj in storitev javne uprave in drugih proračunskih organov, ki so neposredno povezani z njihovo dejavnostjo javne službe, kot je opredeljeno v posebnem zakonu, katerega vrednostna meja določi Slovenija v letnem zakonu o proračunu.

Cilj javnih naročil je racionalizacija javne porabe, pregledna poraba javnih sredstev, širok nadzor javnosti in zagotavljanje poštene konkurence pri javnih naročilih.

Države članice Evropske unije so se dogovorile, da bodo javna naročila urejale centralno. Slovenija kot država članica Evropske unije mora po sodelovanju pri razvoju zakonodaje v celoti spoštovati zakonodajo EU o javnih naročilih.

Zakon CXXIX iz leta 2003 o javnih naročilih. organizacije iz 22. in 162. člena zakona, ki so ob izpolnjevanju določenih pogojev dolžne izvesti postopek oddaje javnega naročila.

To so država, ministrstvo, centralni proračunski organ, samouprava narodne manjšine, proračunski organ narodne manjšine, lokalna uprava, lokalna manjšinska samouprava, zveza lokalnih samouprav, lokalna samouprava. državni proračunski organ, proračunski organ lokalne manjšinske samouprave, javna fundacija itd. V primeru javnega naročanja z nepovratnimi sredstvi je lahko naročnik tudi naročnik, katerega naročilo je večinoma neposredno podprto s sredstvi Evropske unije.

Naročniki so lahko tako imenovani klasični naročniki, ki, poenostavljeno povedano, porabljajo javni, občinski ali EU denar, ali posebni naročniki, torej izvajalci javnih storitev, ki delujejo v vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju.

Gospodarski subjekt, ki oddaja ponudbo v postopku oddaje javnega naročila. Ta ponudnik je lahko tudi slovenska podružnica tujega podjetja, ki oddaja ponudbo v postopku oddaje javnega naročila, pravna oseba, podjetje brez pravne osebe ali pravna oseba organizacija – tuje podjetje.

Podizvajalec je organizacija (oseba), ki je neposredno vključena v izvajanje pogodbe, sklenjene na podlagi postopka oddaje javnega naročila s strani ponudnika.

Seznam kod CPV

Opredelitev kod CPV: “Enotni besednjak javnih naročil vzpostavlja skupni klasifikacijski sistem za javna naročila, katerega namen je standardizirati referenčne številke, ki jih naročniki uporabljajo za blago ali storitve, ki so predmet javnih naročil.”

Vir: SIMAP – kode CPV

Po zakonu se ocenjena vrednost naročila izračuna tako, da se sešteje vrednost vseh naročil, ki so (1) izvedena v poslovnem letu ali dvanajstih mesecih in (2) bi se lahko sklenila pogodba z enim ponudnikom in (3) ima enak ali podoben namen ali je njihova uporaba neposredno povezana med seboj. Obveznost pobotanja torej temelji na sočasnem obstoju teh pogojev, vendar je treba njihovo oceno skrbno preučiti za vsak primer posebej.

Ponavljajoči se postopek, ki je del postopka oddaje javnega naročila, ki po ocenjevanju ponudb v skladu s četrtim odstavkom 63. člena izdela novo, ugodnejšo ponudbo za višino nadomestila in določene vsebinske elemente ponudbe po merilih ocenjevanja in avtomatsko razvrščanje ponudb z elektronskimi sredstvi.

Na podlagi ocenjene vrednosti naročila lahko vsak postopek oddaje javnega naročila razvrstimo v enega od tako imenovanih postopkovnih režimov, ki jim Zakon o javnem naročanju predpisuje različna pravila. Naročila, katerih vrednost presega ali presega prag Skupnosti, veljaven v Evropski uniji, sodijo v režim Skupnosti, naročila z vrednostjo, ki presega ali presega nacionalni prag, določen v slovenskem zakonu o proračunu, sodijo v nacionalni režim (t.i. splošni preprost postopek iz 1. aprila 2009).

Urad (glavnega) župana, občinski urad, okrajni notarski urad, urad skupnega predstavniškega organa in drugi proračunski organi pod nadzorom predstavniškega organa lokalne samouprave, vključno z uradnimi upravnimi, institucionalnimi in drugimi upravnimi združenji.

Pravica ene ali le omejenega števila organizacij (oseb) opravljati določeno dejavnost ali dejanje na podlagi pravnega akta ali upravne odločbe.

Izvajanje ukrepov, potrebnih za začetek danega postopka oddaje javnega naročila, vključno z zlasti oceno stanja in trga v zvezi z danim javnim naročilom, oceno ocenjene vrednosti javnega naročila, pripravo objave, povabila in dokumentacijo.

Nabor tehničnih specifikacij, vsebovanih zlasti v razpisni dokumentaciji, ki določa značilnosti, zahtevane za predmet naročila. Na podlagi teh se lahko predmet javnega naročila opiše tako, da ustreza namenu, ki ga zahteva naročnik. Tehnične specifikacije vključujejo opredelitev okoljske učinkovitosti, zasnove, varnosti in dimenzijskih značilnosti, ki izpolnjujejo vse zahteve, zlasti glede enakega dostopa do storitev za invalide, vključno s terminologijo javnega naročanja, znaki, zahtevami za testiranje in preskusnimi metodami, pakiranje, označevanje, označevanje, navodila za uporabo, proizvodni procesi in metode. Pri delih morajo vsebovati tudi pravila o zagotavljanju kakovosti, projektiranju in stroških, pogoje za pregled, pregled in prevzem del, gradbene postopke ali tehnologije in morebitne druge tehnične pogoje, ki jih naročnik lahko določi v splošni ali posebni pogoji opravljeno delo in materiali ali komponente, ki jih vključuje. Poleg tega morajo pri naročanju blaga ali storitev vključevati zahteve glede kakovosti, zmogljivosti, predvidene uporabe izdelka in postopkov za potrjevanje skladnosti.

Ministrstvo, organ s poglavjem v državnem proračunu ter drugi organi s posebnim pravnim aktom, ki imajo poglavitne pravice, ter proračunski organ, ki deluje pod nadzorom zgoraj navedenega, vlade in njenega imenovanega člana.

Med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki je bil sklenjen sporazum, katerega namen je določiti bistvene pogoje javnih naročil, ki jih je treba oddati drug drugemu v določenem obdobju, zlasti višino nadomestila in , kjer je mogoče, predvideno količino.

Postopek javnega naročanja, v katerem lahko oddajo ponudbo naročniki, ki jih izbere naročnik v skladu z Zakonom o javnem naročanju.

Postopek javnega naročanja, v katerem lahko vse zainteresirane strani oddajo ponudbe.

Fizična oseba, pravna oseba, podjetje brez pravne osebe ali organizacija s pravno osebnostjo, ki odda ponudbo (ponudbo) v postopku razpisa za projektiranje; Za prijavitelja se šteje tudi slovenska  podružnica podjetja s sedežem v tujini.

Gospodarski subjekt, ki vloži vlogo za sodelovanje v prvi fazi večstopenjskega postopka javnega naročanja.

Zagotavljanje sredstev ali drugih materialnih koristi naročniku za izvedbo javnega naročila, razen davčnih olajšav in jamstev.

Če plačilna agencija v primeru naročila, pridobljenega na podlagi razpisa Evropske unije ali domačega razpisa ali iz nepovratnih sredstev iz takega vira, opazi, da je naročnik pri javnem naročanju kršil zakonodajo o javnem naročanju ali zagrešil kakšno drugo nepravilnost, odloči da dodeljeni denar odtegne ali izterja del ali v celoti od naročnika.

Postopek oddaje javnega naročila, v katerem se naročnik pogaja o pogojih pogodbe z enim ali več ponudniki po lastni izbiri, kot to določa Zakon o javnem naročanju.

Postopek, ki je podrobno opisan v posebnem pravnem aktu, ki naročniku, zlasti na področju arhitekture in gradbeništva, omogoča pridobitev načrta ali načrta, ki ga izbere izbirna komisija na podlagi konkurenčne ali neplačane ponudbe.

Postopek oddaje javnega naročila, v katerem naročnik stopi v dialog s kandidati, ki jih izbere, v skladu z Zakonom o javnem naročanju, da bi v okviru določil predmet naročila ter vrsto in pogoje naročila. zahtev, ki jih je postavil naročnik.

Ikona potvrde Zajednice