Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne podpira predloga novega zakona o javnem naročanju. »GZS ne podpira predloga ZJN brez ustreznih dopolnitev in sprememb predloga, ki bodo zagotovile konkurenčnost izbire ob sočasnem zagotavljanju poštene vrednosti javnega naročila. Nasprotujemo nevsebinskemu pristopu javnih naročnikov in sodišč k javnemu naročanju in zahtevamo odgovorno javno naročanje,« je pozval Igor Knez iz pravne službe gospodarske zbornice.
Zahtevajo namreč dosledno uvedbo merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ter določitev metod za transparentno preverjanje nenormalno nizkih ponudb in večjo aktivnost naročnikov pri izločanju tistih, ki ne zadostijo vsem socialnim, delovnopravnim, okoljskim standardom in drugim podlagam za obvezno plačilo dajatev in poslovnih partnerjev.
Poudarjajo potrebo po usposobljenih javnih naročnikih. »Usposobljenost javnih naročnikov, da poznajo predmet javnega naročanja, njegovo vsebino,je morda še pomembnejše od samega postopka. Pomembna je priprava na naročilo; če bo to dobro pripravljeno, je manjša možnost izjalovitve javnega naročila,« je dejal Knez in poudaril potrebo po izobraževanju javnih naročnikov in pripravi smernic tako za fazo priprave naročila kot izbire. »Da se določi, kaj so kvalitativni kriteriji in kako jih ocenjevati,« je dodal. Knez je ocenil, da bistveno več kot polovica javnih naročnikov redko ve, kaj natančno naročajo, ali pa uporabljajo enake postopke za naročanje, »pa bom banaliziral, WC-papirja in gradenj«.
Zahtevajo še obvezno arbitražno reševanje sporov, pravočasno plačilo države tudi z bolj dosledno uporabo izvršnice in zagotovitev pravega dvostopenjskega pravnega varstva s poudarkom na presoji vsebine. V GZS so kritični, da v zakonu ni opredeljena odgovornost javnih naročnikov. Zahtevajo, naj bodo obveznosti naročnikov v primerjavi z izbranimi ponudniki in njihovimi podizvajalci sorazmerne.
Predloga ZJN ne podpirajo niti v obrtni niti v inženirski zbornici, nekatere zahteve zbornic po mnenju ministrstva za javno upravo pa niso v skladu z evropsko zakonodajo.
Odziv MJU: Pobude so tudi diametralno nasprotne
Za odziv smo prosili tudi ministrstvo za javno upravo (MJU), znotraj katerega je direktorat za javno naročanje. Njihov odgovor objavljamo v celoti:
“Ministrstvo za javno upravo oziroma strokovni sodelavci Direktorata za javno naročanje so se z različnimi deležniki že pred pripravo osnutka zakona večkrat sestali in pojasnili izhodišča za nov zakon o javnem naročanju ZJN-3. Tako so imeli deležniki tudi možnost sodelovati in so bili v samo pripravo zakona aktivno vključeni.
Okvir za nov zakon je evropsko pravo in direktive s tega področja, ki za vse države članice enako urejajo sistem javnega naročanja. Vsebinski temelj pa je enostaven in gospodaren ter transparenten sistem javnega naročanja.
V teku javne razprave, ki je potekala maja letos, smo na ministrstvo prejemali različne pripombe pripombe in sugestije različnih deležnikov, ki so si bile občasno celo diametralno nasprotne. Vse prispele pripombe smo preučili in jih po presoji tudi upoštevali, v kolikor niso bile v nasprotju z evropskim pravnim redom (kljub večkratnim pojasnilom takšne pripombe še vedno prejemamo) in v kolikor si niso bile izključujoče in bi lahko pripomogle h gospodarnosti javnega naročanja in vzdržnosti javnih financ.
Treba se je zadevati, da je sistem javnega naročanja kompleksen, saj vključuje številne deležnike, ki v postopkih sodelujejo (od različnih institucij do državnih organov). Odločno podpiramo predloge, ki podpirajo vključevanje gospodarskih subjektov, odprto konkurenčnost, hkrati pa je treba razumeti, da je treba slediti evropskim direktivam ter zagovarjati vse oblike nediskriminatornega tekmovanja na trgu in razumeti, da zakon o javnem naročanju ureja prav to, kar določa že s samim imenom – torej postopek izvedbe javnega naročila do izbire izvajalca.
Izvor informacij: Delo
